Uradni
list RS, št. 29/96, 64/03, 65/2005
Velja od
1.9.1996
Na podlagi 80. člena v
povezavi z 111. členom zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št.12/96)
minister, pristojen za šolstvo, izdaja
PRAVILNIK o preverjanju
in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se za
učence, ki so vpisani oziroma se v skladu s 111. členom zakona o osnovni šoli
vpišejo v program življenja in dela osnovne šole, ureja preverjanje in
ocenjevanje znanja ter napredovanje iz razreda v razred.
2. člen
S preverjanjem znanja se
zbirajo informacije o tem, kako učenec razume posredovane učne vsebine in ni
namenjeno ocenjevanju. Učitelj preverja znanje učenca pred, med in ob koncu
posredovanja novih učnih vsebin.
Preverjanje znanja pred
posredovanjem novih učnih vsebin je namenjeno ugotavljanju učenčevega
predznanja.
Preverjanje znanja med
učnim procesom je namenjeno ugotavljanju učenčevega razumevanja posredovanih
učnih vsebin ter analiziranju in odpravljanju vzrokov, zaradi katerih učenec te
vsebine slabo razume ali jih ne razume.
Preverjanje znanja, ki
poteka ob koncu posredovanja novih učnih vsebin je namenjeno ugotavljanju, kako
učenec razume celoto posredovanih učnih vsebin.
Ocenjevanje je vrednotenje
doseženega znanja, ki se opravi po preverjanju znanja in utrjevanju učnih
vsebin.
II. PREVERJANJE IN
OCENJEVANJE ZNANJA UČENCEV
3. člen
Učitelj v osnovni šoli
preverja in ocenjuje učenčevo znanje tako, da:
-spoštuje osebnostno
integriteto učencev in različnost med njimi,
-upošteva poznavanje in
razumevanje učne snovi, sposobnost analize in interpretacije ter sposobnost
ustvarjalne uporabe znanja,
-uporablja različne načine
preverjanja in ocenjevanja glede na učne vsebine in razred,
-daje učencem, učiteljem in
staršem povratne informacije o učenčevem individualnem napredovanju,
-omogoča učencu kritični
premislek in
-prispeva k demokratizaciji
odnosov med učenci in učitelji.
4. člen
Pri ocenjevanju znanja
učencev mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja. Javnost ocenjevanja se
zagotavlja zlasti:
- s predstavitvijo kriterijev
ocenjevanja,
- z ocenjevanjem pred učenci
oddelka ali učne skupine,
- s sprotnim obveščanjem
učencev in staršev o doseženih rezultatih pri ocenjevanju,
- tako, da se učencem in
staršem omogoči vpogled v ocenjene pisne in druge izdelke,
- z določitvijo načina in
datumov oziroma rokov ocenjevanja,
- s predstavitvijo obsega učne
snovi, ki se ocenjuje v posameznem ocenjevalnem obdobju.
4.a člen
Učitelj z učenci pregleda ocenjene pisne izdelke, ocene vpiše v redovalnico,
pisne izdelke pa izroči učencem za informacijo staršem.
Učitelj med šolskim letom na govorilnih urah, na roditeljskih sestankih in
pri drugih oblikah sodelovanja starše oziroma zakonite zastopnike učenca (v
nadaljnjem besedilu: starši) seznani z učenčevim uspehom. Starši imajo pravico
do vpogleda v izdelke in ocene v šolski dokumentaciji le za svojega otroka..
5. člen
Postopki za ocenjevanje
učenčevega znanja so lahko individualni ali skupinski.
Ocenjujejo se učenčevi
ustni odgovori, pisni, likovni, tehnični, praktični in drugi izdelki, projektno
delo ter nastopi učencev in druge dejavnosti.
6. člen
Pri vsakem predmetu se
učenčevo znanje ocenjuje sproti, skozi vse ocenjevalno obdobje.Učenčevo znanje
se oceni najmanj dvakrat v posameznem ocenjevalnem obdobju, od tega najmanj
enkrat ustni odgovor, razen pri predmetih, pri katerih to ni mogoče.
Pri predmetih, za katere
je s predmetnikom določena le ena ura tedensko, se lahko učenčevo znanje v
vsakem ocenjevalnem obdobju oceni samo enkrat.
7. člen
Učenci lahko pišejo pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, največ
dvakrat v tednu in enkrat na dan.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka učenci lahko pišejo pisne izdelke,
namenjene ocenjevanju znanja, trikrat v tednu in enkrat na dan, če gre za
ponovitev ocenjevanja v skladu s petim odstavkom tega člena. V tem primeru mora
biti med pisanjem drugega in tretjega pisnega izdelka en dan presledka.
O datumu pisanja pisnega izdelka morajo biti učenci seznanjeni vsaj pet
delovnih dni prej.
Štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco učenci ne pišejo izdelkov za
oceno, razen v primeru iz petega odstavka tega člena.
Če je na podlagi pisnega izdelka tretjina ali več izdelkov učencev v oddelku
ocenjenih negativno, se pisno ocenjevanje enkrat ponovi, razen za učence, ki so
bili prvič ocenjeni s pozitivno oceno in pisnega ocenjevanja ne želijo ponoviti.
Učitelj mora pred ponovnim ocenjevanjem ugotoviti vzroke za neuspeh in jih
analizirati skupaj z učenci ter o tem obvestiti tudi razrednika in ravnatelja.
Ocena se vpiše v predpisano dokumentacijo po drugem ocenjevanju. Upošteva se
boljša ocena. Učencem, ki so bili ocenjeni samo enkrat, se upošteva dosežena
ocena.
8. člen
Učitelj mora pri
ocenjevanju ustnih odgovorov učenčevo znanje oceniti takoj, pri ocenjevanju
pisnih izdelkov pa najkasneje v enem tednu.
Oceno iz posameznega
predmeta mora učitelj takoj, ko učenca oceni, vpisati v ustrezno dokumentacijo.
9. člen
Znanje učencev v osnovni
šoli se ocenjuje s številčnimi in besednimi ocenami.
Številčne ocene so:
odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), zadostno (2), nezadostno (1).
Besedne ocene so: zelo
uspešno (zu), uspešno (u) in manj uspešno (mu).
Z besednimi ocenami se
ocenjujejo telesna, glasbena, likovna in tehnična vzgoja ter gospodinjstvo.
Vedenje učencev se ne
ocenjuje.
V prvem ocenjevalnem
obdobju prvega razreda se učenčevo znanje ne ocenjuje. Učitelj spremlja in
ugotavlja napredek učenca in o tem sproti obvešča starše.
10. člen
Ne glede na določbo
prejšnjega člena lahko učitelji, v skladu s sklepom Strokovnega sveta RS za
vzgojo in izobraževanje z dne 6.7.1995 nadaljujejo z opisnim ocenjevanjem v
prvem in drugem razredu ter z opisnim in številčnim ocenjevanjem v tretjem
razredu osnovne šole.
Z opisno oceno učitelj
razčleni obseg in kakovost učenčevega znanja in spretnosti ter druge sestavine,
ki jih vključuje nacionalni obrazec za opisno ocenjevanje.
V tretjem razredu učitelj
med šolskim letom postopoma prehaja iz opisnega na številčno ocenjevanje. Ob
koncu šolskega leta so učenci ocenjeni le s številčnimi ocenami.
11. člen
Ob koncu pouka v šolskem
letu se oceni učenčev splošni uspeh.
Učenčev splošni uspeh je
lahko: odličen, prav dober, dober, zadosten in nezadosten.
Učenčev splošni uspeh pri
razrednem pouku oceni razrednik ob sodelovanju učencev oddelka. Učenčev splošni
uspeh pri predmetnem pouku oceni učiteljski zbor oddelka na predlog razrednika,
ki predlog oblikuje ob sodelovanju učencev oddelka.
Učenčev splošni uspeh se
določi ob upoštevanju ocen pri vseh predmetih. Pri ugotavljanju ocene splošnega
uspeha se upoštevajo ocene pri predmetih, pri katerih se znanje učencev ocenjuje
s številčnimi ocenami in ocene pri predmetih, pri katerih se znanje učencev
ocenjuje z besednimi ocenami. Upošteva se tudi učenčevo prizadevanje pri delu,
njegov odnos do obveznosti v šoli in aktivno sodelovanje.v interesnih in drugih
dejavnostih. Ocena splošnega uspeha se ne sme izračunati le aritmetično na
podlagi ocen iz posameznih predmetov.
Splošni uspeh učenca, ki
ima popravni, razredni ali predmetni izpit na predlog razrednika določi
učiteljski zbor oddelka po opravljenem izpitu.
Pri opisnem ocenjevanju
učencev prvega in drugega razreda v skladu z določili 10. člena tega pravilnika
se učenčev splošni uspeh ne ocenjuje.
12. člen
Učenčevo znanje pri
posameznem predmetu ocenjuje učitelj, ki predmet poučuje, razen če s tem
pravilnikom ni drugače določeno.
13. člen črtan
14. člen
Učenec, ki je iz
zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri posameznem predmetu, se
iz tega predmeta ne ocenjuje.
III. OBVEŠČANJE O USPEHU
UČENCEV
15. člen
Osnovna šola mora ob koncu
vsakega ocenjevalnega obdobja starše pisno obvestiti o učenčevem učnem uspehu. V
prvem razredu je obvestilo o učenčevem učnem uspehu med šolskim letom lahko samo
ustno. Če obvestila o učenčevem učnem uspehu staršem ni mogoče posredovati
ustno, mora razrednik pisno obvestiti starše o njegovem uspehu.
16. člen
Osnovna šola izda ob koncu
šolskega leta učencem izkaz s številčnimi in besednimi ocenami in oceno
splošnega uspeha.
Učencem katerih znanje se
v skladu z določili 10. člena tega pravilnika ocenjuje opisno, izda šola ob
koncu prvega in drugega razreda spričevalo z opisnimi ocenami, učencem tretjega
razreda pa izkaz s številčnimi in besednimi ocenami ter oceno splošnega uspeha.
IV. NAPREDOVANJE UČENCEV IZ
RAZREDA V RAZRED
17. člen
Učenec praviloma napreduje
v višji razred.
Učenec, ki napreduje z
negativnimi ocenami, opravi razred in ima zadosten splošni učni uspeh. Učenec ne
napreduje v višji razred, če ima dve leti zapovrstjo negativno oceno iz istega
predmeta.
Če je učenec ponavljal
razred, ker je imel dve leti zapovrstjo negativno oceno iz istega predmeta, po
ponavljanju ponovno pridobi pravico do napredovanja z negativno oceno.
18. člen
Razred ponavlja učenec, ki
si tudi z dopolnilnim poukom in drugimi oblikami individualne pomoči ni pridobil
znanja, potrebnega za napredovanje v višji razred in ki je bil ob koncu pouka v
šolskem letu negativno ocenjen iz enega ali več predmetov ter ima negativen
splošni uspeh. O ponavIjanju odloči učiteljski zbor osnovne šole na podlagi
pisne strokovne obrazložitve razrednika.
Na zahtevo staršev lahko
učenec ponavlja razred tudi zaradi slabšega splošnega uspeha, bolezni ali drugih
opravičljivih razlogov.
O opravičljivosti razlogov
iz prejšnjega odstavka odloča učiteljski zbor osnovne šole.
19. člen
Učenec osmega razreda, ki
je ob koncu pouka v šolskem letu ali pri opravljanju razrednega oziroma
predmetnih izpitov, ocenjen. z negativno oceno, lahko opravlja iz teh predmetov
popravni izpit. Popravni izpit lahko večkrat opravlja do konca koledarskega
leta, v katerem je obiskoval pouk oziroma je bil vpisan, kasneje pa kot odrasel.
20. člen
Učiteljski zbor lahko na predlog razrednika oziroma učenčevih staršev
odloči, da je učenec, ki zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov ni mogel
obiskovati pouka, lahko neocenjen ob koncu pouka v šolskem letu iz vseh ali iz
posameznih predmetov. V tem primeru lahko učenec do konca šolskega leta opravlja
izpite iz vseh predmetov (razredni izpit) ali izpit iz posameznega predmeta, pri
katerem ni bil ocenjen (predmetni izpit).
Če učenec ne opravlja oziroma ne opravi razrednega izpita oziroma
predmetnega izpita, ponavlja razred.
21. člen
Učenec opravlja razredni
izpit, predmetne in popravne izpite v osnovni šoli, v kateri je vpisan.
Na isti dan lahko učenec
opravlja izpita iz največ dveh predmetov.
22. člen
Učenec izpite opravlja pred izpitno komisijo.
Izpitna komisija ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje ravnatelj
osnovne šole praviloma izmed učiteljev šole, v posameznih primerih pa lahko za
člana komisije imenuje tudi učitelja druge šole.
23. člen
Izpiti so pisni in ustni ali samo ustni.
Pisni in ustni izpit se opravlja pri predmetih, pri katerih je z učnim
načrtom predpisano ocenjevanje na podlagi pisnih nalog, pri drugih predmetih je
izpit samo ustni.
Pisni del izpita traja praviloma eno učno uro, ustni del
izpita lahko traja največ 20 minut za posamezen predmet. Če je izpit samo ustni, traja
največ 30 minut.
24. člen
Teme za pisni del oziroma
vprašanja za ustni del izpita določi izpitna komisija pred začetkom opravljanja
izpita.
Teme in vprašanja za
posamezni izpit morajo biti v skladu z učnim načrtom predmeta za razred, v
katerem učenec opravlja izpit.
25. člen
Če učenec v predpisanem roku iz opravičljivih razlogov ne pride k izpitu ali
med izpitom odstopi, lahko opravlja izpit v okviru istega roka v času, ki ga
določi ravnatelj osnovne šole.
26. člen
Učenec osnovne šole
opravlja popravne izpite, predmetne izpite in razredni izpit v času, ki je
določen s pravilnikom o šolskem koledarju za osnovne šole.
Učenec mora biti o načinu
in datumu opravljanja izpitov obveščen najmanj tri dni pred izpitnim rokom.
27. člen
Osnovna šola podrobneje
uredi časovno razporeditev dela izpitnih komisij in potek izpitov v skladu z
zakonom in s tem pravilnikom.
28. člen
Učenec, ki pri učenju
dosega nadpovprečne rezultate, lahko na predlog staršev, razrednika ali šolske
svetovalne službe prej kot v osmih letih končna osnovnošolsko izobraževanje in s
tem izpolni osnovnošolsko obveznost. O hitrejšem napredovanju učenca odloča
učiteljski zbor v soglasju s starši.
Učenec pri napredovanju v
višji razred ne opravlja izpitov. Odločitev o hitrejšem napredovanju učenca v
višji razred mora biti vpisana v šolsko dokumentacijo.
V. UGOVOR NA OCENO
29. člen
Če učenec in starši
menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šolskem letu nepravilno ocenjen, lahko
starši v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen
ugovor. Ravnatelj po prejemu ugovora preveri, če je bil ugovor vložen
pravočasno. Nepravočasen ugovor ravnatelj s sklepom zavrže.
Ravnatelj najpozneje v
treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in
dva člana. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli.
29.a člen
Komisija pregleda
dokumentacijo o učenčevem znanju pri posameznem predmetu in se po pregledu
odloči, ali bo o ustreznosti ocene presodila na podlagi te dokumentacije, ali pa
bo učenčevo znanje ponovno ocenila po postopku, ki je določen za opravljanje
izpita iz tega predmeta.
Če se komisija
odloči, da bo učenčevo znanje ponovno ocenila, učenca o tem takoj obvesti in mu
hkrati sporoči datum opravljanja izpita.
Ne glede na to,
ali je komisija odločila na podlagi pregleda dokumentacije ali na podlagi
ponovnega ocenjevanja znanja učenca, mora o odločitvi glede ustreznosti ocene
starše ter učenca obvestiti najkasneje v osmih dneh po vložitvi ugovora.
Ocena komisije je
dokončna.
29.b člen
O ugovoru na oceno
splošnega uspeha učenca odloča učiteljski zbor.
Odločitev
učiteljskega zbora o oceni splošnega učnega uspeha učenca je dokončna.
30. člen črtan
VI. OCENJEVANJE ZNANJA
ODRASLIH V OSNOVNOŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJU
31. člen
Določbe o ocenjevanju
znanja ter napredovanju učencev osnovne šole se v skladu s programom osnovne
šole za odrasle uporabljajo tudi za ocenjevanje znanja ter napredovanja odraslih
v osnovni šoli, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
32. člen
Znanje odraslih se
ocenjuje z ustreznimi oblikami in metodami sprotnega ocenjevanja znanja ali z
opravljanjem izpitov.
33. člen
Izpiti za odrasle so: razredni izpiti, izpiti iz posameznih predmetov za en
ali za več razredov skupaj in popravni izpiti. Posamezni izpit iz prejšnjega
odstavka se opravlja in ocenjuje kot enoten izpit, ne glede na to ali izpit
obsega vsebino posameznega predmeta enega ali več razredov.
34. člen
Odrasli opravljajo izpit v
osnovni šoli, na kateri so se prijavili k izpitu.
35. člen
Izpite za odrasle lahko
opravljajo tudi občani, ki so si pridobili ustrezna znanja s samoizobraževanjem.
VII. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
36. člen
Nacionalne obrazce za
opisno ocenjevanje določi minister na predlog Strokovnega sveta RS za splošno
izobraževanje, najkasneje do septembra 1997.
Do sprejema nacionalnih
obrazcev za opisno ocenjevanje učitelji v razredih, v katerih se v skladu s
sklepom Strokovnega sveta RS za vzgojo in izobraževanje z dne 6.7.1995 ocenjuje
opisno, uporabljajo obrazce, ki so bili pripravljeni v okviru projekta opisno
ocenjevanje v nižjih razredih osnovne šole.
37. člen
Z dnem uveljavitve tega
pravilnika prenehajo veljati določbe pravilnika o ocenjevanju in napredovanju
učencev v osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 20/80,1/82 in 38/89).
38. člen
Ta pravilnik začne veljati s 1. septembrom 1996.
Št. 603-29/96
Ljubljana, dne 28. maja 1996.
dr.
Minister za šolstvo in šport